Prvi Rotary klub v Jugoslaviji so ustanavljali češki rotarijci, ki so začeli z ustanovitvijo v Beogradu, kot glavnem mestu Jugoslavije. Ker v Beogradu niso naleteli na interes, so se obrnili na Zagreb. Zagrebčani so pokazali velik interes, vendar kluba niso mogli ustanoviti, ker mora po Rotary pravilih biti prvi klub državi, ustanovljen v glavnem mestu. Šele na intervencijo samega kralja so stekle v Beogradu priprave za ustanovitev kluba. Nato so istočasno ustanovili dva kluba, beograjskega in zagrebškega. Velika slovesnost v rotarijskem duhu je bila junija 1929 na Plitvičkih jezerih Beograjski klub se je obvezal ustanavljati nove klube v vzhodni Jugoslaviji zagrebški pa v zahodni.
RK Zagreb je pričel najprej v Ljubljani, malo zatem pa v Mariboru. V Ljubljani se je zapletalo, v Mariboru pa je šlo hitreje. Zasluga za hitrejšo ustanovitev je bila pri Nikoli Jurkoviču plemenitem (veleposestnik in lastnik gradu v Radvanju), ki so ga imenovali »key-member«. Zagrebčani so se najprej obrnili na njega, on pa je vedel kdo je v Mariboru najboljši organizator. To je bil Henrik Sabothy, takrat občinski svetnik za finance. Zadnja štiri leta pred prvo svetovno vojno je bil učitelj na avstrijski vojni akademiji. Po nastanku Jugoslavije je bil najprej na orožniškem poveljstvu v Ljubljani, od leta 1919 dalje pa žandarmerijski referent generala Maistra v Mariboru in komandant štajerske žandarmerije. General Maister mu je zaupal reorganizacijo žandarmerije zlasti pa obmejno žandarmerijo proti Avstriji in Madžarski.